1. Zgornje Jezersko – Dom na Kofcah

OPIS VZHOD-ZAHOD

Potek: Zg. Jezersko – Sp. Jezersko – Komatevra – Brsna lesa – Medvodje – Planina Šija – Dom na Kofcah

Izhodišče: TIC Jezersko, Zgornje Jezersko 57, 4206 Zgornje Jezersko (višina 860 m)

Cilj: Dom na Kofcah, (višina 1.488 m)

Začetna točka turnokolesarske poti Karavanke je na Zgornjem Jezerskem. Pri Turistično informacijskem centru (TIC Jezersko) bomo našli prvo kontrolno točko z žigom, nato se usmerimo po glavni cesti proti dolini Kokre.

Ob koncu naselja zavijemo levo na stransko cesto, po kateri nadaljujemo pot proti Spodnjemu Jezerskemu. Naša bližnjica bo prečkala glavno cesto (previdno!) in se ji za kratek čas spet pridružila, a že pri prvih hišah na Spodnjem Jezerskem zavijemo desno čez most proti Pečovniku in Komatevri. Začne se vzpon, dolg približno 7,4 km in s 750 višinskimi metri razlike. V spodnjem delu sledimo se vzpenjamo ob reki Kokri, asfalt se za naseljem Bajte kmalu spremeni v makadamsko gozdno cesto. Peljali se bomo mimo starega kamnoloma lehnjaka, višje si lahko ob poti ogledamo partizansko bolnico Krtina. Na zadnjem desnem ovinku pod ostanki vojašnice Pečovnik zavijemo na pot, ki vodi levo navzgor proti Brsni lesi. (Če sto prišli do konca ceste in do ruševin bivše obmejne vojašnice Pečovnik, ste šli po cesti kakih 300 m predaleč. Vrnite se nazaj do zadnjega ostrejšega ovinka.) Sledi krajši zahtevnejši odsek (približno 500 m), kjer bo morda nekatere strmejše dele potrebno hoditi ob kolesu.

Na Brsni lesi se vzpenjanje zaključi – ko pridemo čez sedlo na tržiško stran, se spustimo do makadamske ceste, se usmerimo levo ter ledimo cesti in smerokazom navzdol proti Medvodju. Na ostrem desnem ovinku sledimo glavni cesti desno, ob priključku na cesto proti Brsnini planini levo, nad Bukovim hribom na križišču štirih cest spet desno in na naslednjem križišču pod Bukovim hribom naravnost navzdol. Ko pridemo v dolino Tržiške Bistrice, zavijemo levo proti Medvodju, do katerega vodi še dober kilometer lagodnega spusta.

Pod hišami in pred glavnim križiščem v Medvodju je odcep ostro desno, ki vodi do Stegovniškega slapu – čeprav slap leži 1 km stran od naše poti, se je vredno povzpeti do njega in si ga ogledati.

Na križišču v Medvodju imamo v primeru slabega vremena ali pomanjkanja časa možnost spusta po cesti skozi Dovžanovo sotesko v Tržič. Sicer pa zavijemo desno in se lotimo drugega vzpona na tej etapi – ta je dolg 13,5 km, skupaj pa se bomo do cilja na Kofcah po pobočjih Košute povzpeli še za okrog 850 višinskih metrov.

Tudi drugi del poti vodi večinoma po lepo urejenih gozdnih cestah. Najprej se vzpenjamo ob potoku Košutniku. Na križišču pri manjšem objektu zavijemo levo proti Šiji. Po krajšem položnejšem delu sledi strm vzpon in nato prijeten, mestoma ravninski del ceste po gozdu do odcepa za Pungrat in Šijo. Tu zavijemo desno, tudi na naslednjih križiščih sledimo oznakam za Šijo oz. Pungrat. Po kilometru in pol bomo prišli do slikovite planine Pungrat, kjer se poleti lahko okrepčamo z domačimi mlečnimi dobrotami. Povzpeli smo se že nad gozdno mejo, zato lahko uživamo v čudovitih razgledih. Ko po cesti nadaljujemo proti Šiji, kmalu dosežemo najvišjo točko dneva (1.555 m), postanek z dobrim okrepčilom si lahko privoščimo tudi v Taborniškem domu Šija. Zadnji del poti poteka po vlaki, ki vodi s planine Šija čez planino Ilovica proti cilju etape – Domu na Kofcah. Na kratki, a strmi cesti do planinskega doma lahko preverimo, ali nam je po dolgem dnevu ostalo še kaj energije.

Pozor!
V poletnih mesecih se na planinah v Karavankah pase živina, zato obvezno za seboj zapiramo lese in z agresivno vožnjo ne vznemirjamo živali.

Znamenitosti ob poti:

OPIS ZAHOD-VZHOD

Osnovni podatki: razdalja 30 km, vzpon 1.050 vm

Potek: Dom na Kofcah – Planina Šija – Medvodje – Brsna lesa – Komatevra – Sp. Jezersko – Zg. Jezersko

Izhodišče: Dom na Kofcah, (višina 1.488 m)

Cilj: TIC Jezersko, Zgornje Jezersko 57, 4206 Zgornje Jezersko (višina 860 m)

Od Doma na Kofcah se spustimo po cesti (ne vozimo po travi!), a že po 150 metrih zavijemo ostro levo na vlako proti planini Šija. Čez slikovito planino Ilovica se povzpnemo do Taborniškega doma Šija, morda bo potrebno na strmejšem delu kakšen krajši odsek sestopiti s kolesa. Od taborniškega doma je po cesti še manj kot kilometer vzpona do najvišje točke dneva (1.555 m). Sledi spust, cesta se vije navzdol po pobočjih Košute. Ne hitimo preveč, raje nad gozdno mejo še uživajmo v razgledih in sledimo glavni cesti. Po njej pridemo do križišča, kjer zavijemo ostro levo v smeri Medvodij. Sledi malce bolj razgibana cesta – menjajo se spusti, ravnine in krajši vzponi. Pri Košutniku zavijemo desno, se še rahlo povzpnemo, nato pa gre navzdol vse do Medvodij. Tu se usmerimo levo. Pred hišami gre desno manjša cesta, ki vodi do Stegovniškega slapu – čeprav slap leži 1 km stran od naše poti, se je vredno povzpeti do njega in si ga ogledati.

Sledi vzpon do Brsne lese (8 km, 750 vm). Iz Medvodij se peljemo po dolini Tržiške Bistrice, na križišču zavijemo desno. Vzpnemo se mimo Bukovega hriba, nad njim na križišču štirih cest zavijemo levo. Po enem kilometru se odcepimo desno, nato sledimo cesti in uživamo v razgledih na Košuto. Ko se strmina malce umiri, se počasi bližamo sedlu Brsna lesa, in ko le-tega dosežemo, se odcepimo desno. Le kakih 20 m gremo po vlaki, ki pelje navzgor po travniku ob cesti, na desni bomo opazili pot proti sedlu, ki ji sledimo na jezersko stran. (Vlaka se nadaljuje navzgor po grebenu.) Takoj čez sedlo gremo na križišču dveh poti naravnost, sledi pa krajši zahtevnejši odsek razgibane poti. Ta nas po približno 500 metrih pripelje spet na makadamsko cesto pod Pečovnikom.

Po cesti se spuščamo v dolino, na redkih križiščih izberemo glavno cesto, ki vodi proti dolini. V Komatevri si lahko ogledamo partizansko bolnico Krtina, nekaj nižje se bomo peljali še skozi kamnolom lehnjaka. A spust hitro mine in v Spodnjem Jezerskem se priključimo prometni glavni cesti. Zavijemo levo proti Zgornjemu Jezerskemu.

Zadnji vzpon je dolg manj kot dva kilometra, dvignili se bomo za nekaj več kot 100 višinskih metrov. Takoj za prvo serpentino zavijemo levo na bližnjico, enkrat prečkamo glavno cesto (previdno!) in nadaljujemo po makadamu. Višje, ko smo že med prvimi hišami, se še za kratek čas pridružimo glavni cesti in desno nadaljujemo do cilja. Zadnja kontrolna točka z žigom je v Turistično informacijskem centru (TIC Jezersko), kjer se turnokolesarska pot Karavanke tudi zaključi. A če vam je ostal vsaj kanček energije, se zapeljite še do Planšarskega jezera in si privoščite zasluženo osvežitev!

Pozor!

V poletnih mesecih se na planinah v Karavankah pase živina, zato obvezno za seboj zapiramo lese in z agresivno vožnjo ne vznemirjamo živali.

Znamenitosti ob poti:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja