2a. Dom na Kofcah – Planinski dom na Zelenici

Osnovni podatki: razdalja 27 km, vzpon 1.200 vm

Potek: Dom na Kofcah – Jelendol – Dovžanova soteska – Tržič – Podljubelj – Ljubelj – Planinski dom na Zelenici

Izhodišče: Dom na Kofcah (višina 1.488 m)

Cilj: Planinski dom na Zelenici (višina 1.534 m)

Od doma na Kofcah se proti Tržiču spustimo po cesti čez planino (ne vozimo po travi!) skozi ogrado proti Ravnem. Vozimo previdno, saj na tem delu pogosto srečamo pohodnike, cesta je strma in polna večjih kamnov. Na Ravneh se ta del spusta zaključi. Med številnimi cestami in potmi izberemo skrajno levo in nadaljujemo po prijetnem makadamu, čez 200 m spet zavijemo levo. Nadaljujemo naravnost mimo odcepa za Kal, razgibana cesta se bo po dveh kilometrih spet začela spuščati proti Jelendolu. Na križišču dveh cest zavijemo desno in nadaljujemo s spustom, do Jelendola je še 4 kilometre. Nad vasjo se makadam spremeni v asfalt, a cesta v soteski ostane strma in ozka. V Jelendolu pridemo do doline Tržiške Bistrice, priporočamo kratek postanek na križišču pod Bornovo graščino, kjer na informacijskih tablah
lahko preberemo, kako je bila ta dolina napredna na prelomu 19. in 20. stoletja.

Pot nadaljujemo desno proti vasi Dolina, kjer se začne zadnji del spusta proti Tržiču. Cesta je
širša, a tudi bolj prometna. Obvezen je postanek v Dovžanovi soteski, 300 milijonov let starem naravnem spomeniku, kjer na vsakem koraku lahko najdemo fosilne ostanke in se poučimo o daljnji geološki preteklosti.

Do Tržiča je le še nekaj minut spusta po cesti. V mestu se lahko okrepčamo, si med potjo ogledamo Kurnikovo hišo, v muzeju spoznamo lokalno zgodovino in se slikamo pred
znamenitim zmajem, ki ilustrira pripovedko o nastanku kraja.

Na glavni avtobusni postaji zavijemo desno proti Podljubelju. Skozi mestno jedro se počasi začnemo vzpenjati – celoten vzpon do cilja na Zelenici bo dolg dobrih 12 kilometrov,
dvignili pa se bomo za več kot 1.000 metrov. Sledimo smerokazom za Podljubelj –
ko pridemo iz mestnega jedra, sledimo cesti desno navzgor, ko se cesta čez 2
kilometra spusti do reke Mošenik in jo prečka, gremo levo navzgor na nadvoz čez
glavno cesto in nato takoj spet desno. Tej cesti sledimo dalje skozi Podljubelj. Če se v Tržiču nismo okrepčali, je ob poti nekaj dobrih domačih gostiln. Na koncu naselja je razcep, kjer lahko izberemo varianto poti čez planino Preval in Begunje proti Valavasorjevemu domu (levo čez glavno cesto), osnovna varianta turnokolesarske poti Karavanke pa nadaljuje po desni strani glavne ceste mimo opuščenega hotela. Tu se asfalt spremeni v slabši makadam, ki
mu sledimo en kilometer po dolini navzgor. Preden stranska cesta zavije levo, se vključimo na glavno ljubeljsko cesto. V Dva kilometra vozimo zelo previdno ob robu vozišča, saj je cesta zelo prometna!

Med vzpenjanjem bomo za parkiriščem ob cesti na desni strani opazili velik spomenik, na levi pa ostanke taborišča Ljubelj, podružnice zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Vojni ujetniki so tu v nemogočih razmerah gradili današnji predor na Ljubelju.

Pred predorom zavijemo levo na parkirišče in po 200 m prečkamo mostiček. Tu se na desno odcepi strma makadamska cesta, po kateri bomo opravili še zadnji del vzpona na Zelenico. Zaradi slabe podlage in naklona bomo verjetno kar nekaj odsekov prepešačili ob kolesu.
Skozi gozd se cesta povzpne do doline, kjer je bilo včasih urejeno smučišče, danes pa pozimi tu kraljujejo turni smučarji. Pod mogočnimi melišči in stenami Begunjščice pridemo do srednje postaje bivše žičnice, tu cesta zavije ostro desno in se nato do vrha vzpenja po desni strani doline. Pod sedlom z zgornjo postajo žičnice že slutimo, da je cilj v bližini – in res, takoj pod sedlom nas na drugi strani pričaka Planinski dom na Zelenici.

Osnovni podatki: razdalja 27 km, vzpon 1.100 vm

Potek: Planinski dom na Zelenici – Ljubelj – Podljubelj – Tržič – Dovžanova
soteska – Jelendol – Dom na Kofcah

Izhodišče: Planinski dom na Zelenici (višina 1.534 m)

Cilj: Dom na Kofcah (višina 1.488 m)

Planinski dom na Zelenici zapustimo v smeri Ljubelja po cesti, ki prek sedla vodi pod zgornjo postajo bivše žičnice. En ovinek naredimo po smučišču pod mogočnimi melišči in stenami
Begunjščice, nato se cesta drži leve strani doline. Podlaga je zelo groba, cesta pa strma, zato smo pri spustu še posebej previdni. Pri srednji postaji spet pridemo na smučišče, sledi krajši položnejši odsek, pred prihodom na parkirišče na Ljubelju pa je cesta spet strma in zavije desno v gozd.

Na Ljubelju se usmerimo levo do glavne ceste, nato po njej desno. Dva kilometra vozimo zelo previdno ob robu vozišča, saj je cesta zelo prometna!

Med spustom bomo za parkiriščem ob cesti na levi strani opazili velik spomenik, na desni pa ostanke taborišča Ljubelj, podružnice zloglasnega koncentracijskega taborišča
Mauthausen. Vojni ujetniki so tu med drugo svetovno vojno v nemogočih razmerah
gradili današnji predor na Ljubelju.

Parkirišču ob taborišču in gostišču Karavla sledi dolg desni ovinek, nato blag levi. Za njim bomo na desni pazili dva odcepa makadamskih cest – prva pride od zgoraj, sledi krajša
betonska ograja, mi se usmerimo na drugo makadamsko cesto, ki nas bo ob glavni
cesti stran od prometa peljala proti dolini. Kmalu pridemo do asfalta –
parkirišča večjega poslopja, v katerem je bil včasih hotel. Nadaljujemo naravnost
po stranski cesti, ki nas bo zapeljala čez travnik in nato skozi naselje
Podljubelj proti Tržiču. Pri nadvozu in odcepu za kamp sledimo cesti naravnost,
ravno tako sledimo cesti ves čas skozi vas Podljubelj. Ponovno bomo na nadvozu
prečkali glavno cesto. Po koncu vasi se spuščamo še dober kilometer, še vedno
sledimo cesti, ki zavije levo čez nadvoz. Od tu je do centra Tržiča še dva
kilometra in pol.

V mestu se lahko okrepčamo, si med potjo ogledamo Kurnikovo hišo, v muzeju spoznamo lokalno zgodovino in se slikamo pred znamenitim zmajem, ki ilustrira pripovedko o
nastanku kraja.

Pri glavni avtobusni postaji zavijemo levo in se začnemo vzpenjati proti Kofcam. Do cilja današnje etape je še 13,5 kilometrov in malce manj kot 1.000 višinskih metrov vzpona.
Skozi vasi Slap in Dolina bomo prišli do slikovite Dovžanove soteske, 300
milijonov let stare naravne znamenitosti, kjer na vsakem koraku lahko najdemo
fosilne ostanke in se poučimo o daljnji geološki preteklosti.

Vzpon nadaljujemo do vasi Dolina, nato sledi položnejši odsek do Jelendola. Tu priporočamo kratek postanek na križišču pod Bornovo graščino, kjer na informacijskih tablah lahko
preberemo, kako je bila ta dolina napredna na prelomu 19. in 20. stoletja.

V križišču se usmerimo levo, začne se strm vzpon v soteski potoka Dolžanka. Asfaltna cesta se kmalu spremeni v makadam, kar pomeni, da je tudi prometa manj. Štiri kilometre od
Jelendola je križišče, kjer zavijemo levo proti Kofcam. Držimo se te ceste, pri
odcepu za Kal gremo po zgornji desni cesti, ravno tako zavijemo na desno cesto na
Ravneh. Ko se cesta konča, nas na križišču pričakajo kar štiri vlake in
planinska pot. Mi se usmerimo desno navzgor na vlako proti Kofcam. Zadnji del
poti je razmeroma strm, na srečo je dolg le dober kilometer. Na nekaterih
mestih bomo morali zaradi strmine in slabše podlage morda sestopiti s kolesa.
Strmina ne popusti niti, ko skozi leso vstopimo na planino. Na planini sledimo
kolovozu in se ne vozimo po travi! Streljaj stran lahko višje na travnatih
pobočjih Košute že vidimo dom na Kofcah, kjer bomo zaključili današnjo etapo.