2. Dom na Kofcah – Begunje – Valvasorjev dom

OPIS VZHOD-ZAHOD

Osnovni podatki: razdalja 51 km, vzpon 1.700 vm

Potek: Dom na Kofcah – Jelendol – Dovžanova soteska – Tržič – Podljubelj – Planina Preval – Draga – Begunje – Žirovnica – Završniško jezero – Zabreška planina – Žirovniška planina – Valvasorjev dom

Izhodišče: Dom na Kofcah (višina 1.488 m)

Cilj: Valvasorjev dom (višina 1.181 m)

Od doma na Kofcah se proti Tržiču spustimo po cesti čez planino (ne vozimo po travi!) skozi ogrado proti Ravnem. Vozimo previdno, saj na tem delu pogosto srečamo pohodnike, cesta je strma in polna večjih kamnov. Na Ravneh se ta del spusta zaključi. Med številnimi cestami in potmi izberemo skrajno levo in nadaljujemo po prijetnem makadamu, čez 200 m spet zavijemo levo. Nadaljujemo naravnost mimo odcepa za Kal, razgibana cesta se bo po dveh kilometrih spet začela spuščati proti Jelendolu. Na križišču dveh cest zavijemo desno in nadaljujemo s spustom, do Jelendola je še 4 kilometre. Nad vasjo se makadam spremeni v asfalt, a cesta v soteski ostane strma in ozka. V Jelendolu pridemo do doline Tržiške Bistrice, priporočamo kratek postanek na križišču pod Bornovo graščino, kjer na informacijskih tablah
lahko preberemo, kako je bila ta dolina napredna na prelomu 19. in 20. stoletja.

Pot nadaljujemo desno proti vasi Dolina, kjer se začne zadnji del spusta proti Tržiču. Cesta je
širša, a tudi bolj prometna. Obvezen je postanek v Dovžanovi soteski, 300 milijonov let starem naravnem spomeniku, kjer na vsakem koraku lahko najdemo fosilne ostanke in se poučimo o daljnji geološki preteklosti.

Do Tržiča je le še nekaj minut spusta po cesti. V mestu se lahko okrepčamo, si med potjo ogledamo Kurnikovo hišo, v muzeju spoznamo lokalno zgodovino in se slikamo pred znamenitim zmajem, ki ilustrira pripovedko o nastanku kraja.

Na glavni avtobusni postaji v Tržiču zavijemo desno proti Podljubelju. Skozi staro mestno jedro se počasi začnemo vzpenjati. Sledimo smerokazom za Podljubelj – ko pridemo iz mestnega jedra, sledimo cesti desno navzgor, ko se cesta čez 2 kilometra spusti do reke Mošenik in jo prečka, gremo levo navzgor na nadvoz čez glavno cesto in nato takoj spet desno. Tej cesti sledimo dalje skozi Podljubelj. Če se v Tržiču nismo okrepčali, je ob poti nekaj dobrih domačih gostiln. Na koncu naselja je razcep, kjer zavijemo levo proti planini Preval. (Osnovna varianta turnokolesarske poti Trans Karavanke se nadaljuje naravnost mimo opuščenega hotela proti Ljubelju in Zelenici.)

Vzpon do planine Preval poteka po strmi makadamski cesti. Dolg je nekaj manj kot 6 km, v katerih se povzpnemo za 650 višinskih metrov. Po 4,4 km vzpona zavijemo ostro desno na manjšo cesto, po kateri kmalu prispemo na planino Preval. V koči na planini se lahko okrepčamo, do vrha vzpona pa nas nato čaka še 100 višinskih metrov. Zadnji del vzpona poteka po slikovitem pobočju Begunjščice, ki se dviga še visoko nad nami.

Spust od najvišje točke – izvira Rože – proti planini Planinca je strm, podlaga ni najboljša, zato moramo biti pri vožnji zelo previdni. Na Planinci je prijetna pastirska koča s ponudbo lokalnih dobrot. Spust nadaljujemo levo po cesti proti Dragi, kjer pridemo na asfalt. Pred Begunjami lahko na levi strani občudujemo znameniti grad Kamen, katerega zgodovina sega v 12. stoletje.

V Begunjah se peljemo mimo znamenite gostilne Avsenik. Na naslednjem križišču zavijemo desno proti Poljčam, a se že po 250 metrih odcepimo levo na stransko cesto. Ta nas po enem kilometru pripelje do Cesarske ceste, na kateri se usmerimo desno proti Zabreznici. Na tem odseku bomo prečkali nekaj cest, kjer smo zelo pozorni na promet. V Zabreznici se priključimo na glavno cesto in nadaljujemo levo skozi Žirovnico proti Mostam. V Mostah tik pod železniškim mostom zavijemo desno na lokalno cesto, sledi krajši zelo strm odsek, po katerem pridemo na večjo cesto. Zavijemo desno, strmina popusti in po kakih 700 m pridemo do Završniškega jezera.

Ko se ob jezeru malce sprostimo, je čas za vzpon. V križišču za jezerom se usmerimo desno proti Stolu. Povzpeli se bomo za okrog 600 metrov, do našega cilja – Valvasorjevega  doma – pa bomo ubrali malce daljšo pot prek čudovitih razglednih planin na pobočju Stola.

Med vzponom si lahko ogledamo Turško jamo, v kateri so se v 15. in 16. stoletju prebivalci skrivali pred Turki. Dostop s kolesom ni mogoč, jama pa je od ceste oddaljena 5 minut hoje.

Pri križišču Jamov’c zavijemo desno, nadaljujemo 1,4 km, kjer se odcepimo levo v smeri Zabreške planine. Cesta je strma, na srečo nas gost gozd varuje pred soncem. Po 1,5 km smo nagrajeni z enim najlepših razgledov z gorenjskih planin: na Zabreški planini se odpre pogled na številne vasi in mesta pod nami, v daljavi nad Bledom pa se bohotijo Julijske Alpe. Koča na planini ponuja odlično priložnost za okrepčilo po vzponu.

Kolesarjenje nadaljujemo mimo Žirovniške planine. Ko po 1,5 km prispemo do makadamske ceste, gremo desno navzgor, in le še dobrih 200 metrov nas loči do današnjega cilja, Valvasorjevega doma pod Stolom.

OPIS ZAHOD-VZHOD

Osnovni podatki: razdalja 51 km, vzpon 2.000 vm

Potek: Valvasorjev dom – Žirovniška planina – Zabreška planina – Završniško jezero – Žirovnica – Begunje – Draga – Planina Preval – Podljubelj – Tržič – Dovžanova soteska – Jelendol – Dom na Kofcah

Izhodišče: Valvasorjev dom (višina 1.181 m)

Cilj: Dom na Kofcah (višina 1.488 m)

Po glavni makadamski cesti se od Valvasorjevega doma spustimo le kakih 200 metrov, kjer se na večjem desnem ovinku odcepimo levo na stransko cesto proti Žirovniški in Zabreški planini. Več kot 1.000 metrov nad nami se bohoti Stol, najvišji vrh Karavank. Mimo Žirovniške planine po 1,5 km prispemo na Zabreško planino, kjer smo nagrajeni z enim najlepših razgledov z gorenjskih planin: pogled se odpre na dolino in številne kraje od nami, v daljavi nad Bledom pa se bohotijo Julijske Alpe.   

Kmalu za Zabreško planino se cesta začne spuščati v dolino Završnice. Po slabih treh kilometrih se na križišču Jamov’c priključimo glavni cesti, po kateri nadaljujemo nadaljujemo levo navzdol.

Med spustom si lahko ogledamo Turško jamo, v kateri so se v 15. in 16. stoletju prebivalci skrivali pred Turki. Dostop s kolesom ni mogoč, jama je od ceste oddaljena 5 minut hoje.

Naslednji postanek na spustu je ob Završniškemu jezeru, nato se usmerimo desno navzdol proti Mostam. (Alternativna različica turnokolesarske poti Trans Karavanke se pri jezeru usmeri levo proti Zelenici.)

Na začetku Most zavijemo levo na lokalno cesto skozi naselje. Po kratkem strmem delu se pod železniškim mostom priključimo levo na glavno cesto, po kateri nadaljujemo skozi Žirovnico do Zabreznice. Tu smo pozorni na odcep, kjer cesta zavije desno med hišami (približno 1,5 km do glavnega križišča in prečkanja železniške proge v Žirovnici). Po manj prometni Cesarski cesti se vozimo 4,2 km do odcepa levo za Poljče in Begunje.

V Begunjah sledimo glavni cesti mimo znamanite gostilne Avsenik proti Tržiču. V razcepu kakih 200 m nad cerkvijo gremo desno, na koncu naselja, kjer se glavna cesta začne strmo dvigovati, pa nadaljujemo levo proti gradu Kamen. Priporočamo ogled tega zgodovinskega spomenika, katerega korenine segajo v 12. stoletje.

Dolina Drage se počasi začne zapirati, strma pobočja prinesejo tudi prijetno senco. Pri gostišču Draga se konča asfalt in začne strm vzpon mimo Planince proti planini Preval. V petih kilometrih se bomo povzpeli za 700 višinskih metrov. Na planini Planinca v poletni sezoni lahko poskusimo izvrstne lokalne dobrote, predvsem pa se dobro odpočijemo pred drugim, strmejšim (a na srečo krajšim) delom vzpona. Cesta se na planini odcepi desno navzgor in nas popelje mimo izvira Rože do planine Preval. Najvišja točka pri izviru je 100 višinskih metrov nad planino.

Proti Podljubelju se spustimo najprej po vlaki, ki se po 500 metrih priključi gozdni cesti. Zavijemo levo v dolino, do Podljubelja je še 4,2 km spusta. Cesti sledimo vse do nadvoza, kjer prečkamo glavno cesto, ki vodi proti Ljubelju. Tu se usmerimo desno in nadaljujemo spust po stranskih cestah skozi naselje Podljubelj proti Tržiču. Pri nadvozu in odcepu za kamp sledimo cesti naravnost, ravno tako sledimo cesti ves čas skozi vas Podljubelj. Ponovno bomo na nadvozu prečkali glavno cesto. Po koncu vasi se spuščamo še dober kilometer, še vedno sledimo cesti, ki zavije levo čez nadvoz. Od tu je do centra Tržiča še dva
kilometra in pol.

V mestu se lahko okrepčamo, si med potjo ogledamo Kurnikovo hišo, v muzeju spoznamo lokalno zgodovino in se slikamo pred znamenitim zmajem, ki ilustrira pripovedko o
nastanku kraja.

Pri glavni avtobusni postaji zavijemo levo in se začnemo vzpenjati proti Kofcam. Do cilja današnje etape je še 13,5 kilometrov in malce manj kot 1.000 višinskih metrov vzpona.
Skozi vasi Slap in Dolina bomo prišli do slikovite Dovžanove soteske, 300
milijonov let stare naravne znamenitosti, kjer na vsakem koraku lahko najdemo
fosilne ostanke in se poučimo o daljnji geološki preteklosti.

Vzpon nadaljujemo do vasi Dolina, nato sledi položnejši odsek do Jelendola. Tu priporočamo kratek postanek na križišču pod Bornovo graščino, kjer na informacijskih tablah lahko
preberemo, kako je bila ta dolina napredna na prelomu 19. in 20. stoletja.

V križišču se usmerimo levo, začne se strm vzpon v soteski potoka Dolžanka. Asfaltna cesta se kmalu spremeni v makadam, kar pomeni, da je tudi prometa manj. Štiri kilometre od
Jelendola je križišče, kjer zavijemo levo proti Kofcam. Držimo se te ceste, pri
odcepu za Kal gremo po zgornji desni cesti, ravno tako zavijemo na desno cesto na
Ravneh. Ko se cesta konča, nas na križišču pričakajo kar štiri vlake in
planinska pot. Mi se usmerimo desno navzgor na vlako proti Kofcam. Zadnji del
poti je razmeroma strm, na srečo je dolg le dober kilometer. Na nekaterih
mestih bomo morali zaradi strmine in slabše podlage morda sestopiti s kolesa.
Strmina ne popusti niti, ko skozi leso vstopimo na planino. Na planini sledimo
kolovozu in se ne vozimo po travi! Streljaj stran lahko višje na travnatih
pobočjih Košute že vidimo dom na Kofcah, kjer bomo zaključili današnjo etapo.

Pozor!
V poletnih mesecih se na planinah v Karavankah pase živina, zato obvezno za seboj zapiramo lese in z agresivno vožnjo ne vznemirjamo živali.

Znamenitosti ob poti:

  • Bornova graščina v Jelendolu
  • Dovžanova soteska
  • Tržič – staro mestno jedro
  • Planina Preval
  • Izvir Završnice
  • Završniško jezero
  • Turška jama
  • Zabreška planina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja